Povodni konj William

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Povodni konj William
"William"
Leto1961 - 1878 pr. n. št.
Tehnikaegipčanska fajansa
Mere11,2 cm × 7,5 cm × 20 cm
KrajMetropolitanski muzej umetnosti, New York
Pristopna številka26.7.898

William, znan tudi kot William povodni konj[1], je egiptovski kipec povodnega konja iz fajanse iz Srednjega kraljestva, ki je zdaj v zbirki Metropolitanskega muzeja umetnosti v New Yorku, kjer služi kot neformalna maskota muzeja. Najden v jašku, povezanem z gornje egiptovsko nagrobno kapelo Steward, Senbi, v današnjem Meirju, William datira v okoli 1961 - 1878 pred našim štetjem, v obdobje vladavine Senusreta I. in Senusreta II..[2] Ta 20 cm dolga figurica iz egiptovske fajanse, je postala priljubljena ne le zaradi prisrčnega videza, temveč tudi zato, ker njegove značilnosti ponazarjajo številne najvidnejše vidike obrti v starem Egiptu v tistem času.

William je le eden od številnih predmetov, povezanih z grobnico Steward, Senbi, ki jih je Metropolitanski muzej pridobil leta 1917. Po poročanju Muzejskega biltena iz tega leta je ta povodni konj »še posebej lep primer vrste, ki jo najdemo, skupaj z različnimi drugimi živalskimi oblikami, med pogrebnimi pridatki grobnic srednjega kraljestva« in tudi zgleden kos egiptovske fajanse. [3] Williama je mogoče videti v galeriji 111 v Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku.

Egipčanska fajansa[uredi | uredi kodo]

Primeri egiptovskih umetniških del iz fajanse iz Metropolitanskega muzeja

Povezano s steklom, kolikor doseže 'steklast' videz, je bila po mnenju Davida Grosea egiptovska fajansa »material iz kremenovega prahu, prekrit s pravo steklasto prevleko«. Bistveno bolj porozna in voljna od samega stekla, lahko fajanso ročno oblikujemo ali vlijemo v kalupe, da ustvarimo posode ali druge predmete.[4] Medtem ko podobne surovine sodelujejo pri ustvarjanju fajanse in stekla (zdrobljen kremen ali pesek, pomešan z apnom in bodisi natronom ali rastlinskim pepelom), fajansa na koncu nima toge kristalne strukture sodobnega stekla. Po T. T. Nicholsonu so fajanso uporabljali za imitacijo poldragih kamnov v cenejših materialih, oboje pa je bilo cenjeno zaradi njihove lepote in trajnosti.[5] Čeprav ni lončenina po strogi definiciji, ker ne vsebuje gline, se fajansa pogosto obravnava kot keramika.

Ta kipec dokazuje pomembnost različnih ikonografskih slogov v pokopnih praksah srednjega kraljestva. Kot piše Nicholson, so bile v tem obdobju živalske figure pogoste in »figurice povodnega konja, običajno okrašene z vodnimi rastlinami, so verjetno simbolizirale poživljajoče lastnosti Nila«. Morda so imele nekakšen verski pomen, saj so bile včasih povezane z eno od oblik Seta.[6] Ker niso bili vsi kipi povodnega konja iz te dobe natančno poslikani, je William še posebej pomemben primer; »pokrit je z okrasom v črni črti lotosovih cvetov, brstov in listov«, ki označuje njegovo »naravno okolico med Nilovo nižino«. Kot je zapisano v povzetku Metropolitanskega muzeja, je bil povodni konj eden izmed najbolj ogrožajočih živali za stare Egipčane in od tod tri Williamove noge verjetno zlomljene namerno, da mu preprečijo, da bi pokojnemu škodoval v posmrtnem življenju (muzej je te noge obnovil).

Ime[uredi | uredi kodo]

V začetku 20. stoletja je imel kapitan H. M. Raleigh z družino fotografijo povodnega konja in ga začel imenovati William. Raleigh je za revijo Punch 18. marca 1931 objavil članek o povodnem konju, v katerem je zapisal: »Na zadnji strani okvirja je opisan kot Hippopotamus with Lotus Flowers, brsti in listi, XII. dinastija (približno 1950 pr. n. št.), Serija VII, številka i, egiptovska fajansa'; za nas pa je preprosto William«.[7] Članek je bil junija 1931 ponatisnjen v Biltenu Metropolitanskega muzeja umetnosti in ime je ostalo. Leta 1936 je MET izdal knjigo z naslovom William in njegovi prijatelji: skupina pomembnih bitij v Metropolitanskem muzeju umetnosti.[8] Od takrat se William še naprej pojavlja v nekaterih muzejskih logotipih in trgovskem blagu za otroke in odrasle. MET je prvič začel prodajati odlitke Williama v 1980-ih [9], ki jih danes izdeluje M. Hart Pottery.[10]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Stünkel, Isabel; Yamamoto, Kei (22. september 2017). »How William the Hippo Got His Name«. The Met. New York. Pridobljeno 24. decembra 2019.
  2. »The Metropolitan Museum of Art – Hippopotamus«. Metmuseum.org. 3. december 2013. Pridobljeno 13. decembra 2013.
  3. "An Egyptian Hippopotamus Figure". Bulletin of the Metropolitan Museum of Art 4 (April 1917): 78.
  4. David Frederick Grose, The Toledo Museum of Art, Early Ancient Glass: Core-Formed, Rod-Formed, and Cast Vessels and Objects from the Late Bronze Age to the Early Roman Empire, 1600 BC to AD 50 (Manchester: Hudson Hills Press, 1999), 29.
  5. Paul T. Nicholson, Egyptian Faience and Glass (Buckinghamshire: Shire, 1993), 45.
  6. Nicholson, Egyptian Faience and Glass, 23.
  7. Stünkel, Isabel; Yamamoto, Kei (22. september 2017). »How William the Hippo Got His Name«. Metropolitan Museum of Art. Pridobljeno 17. novembra 2019.
  8. »William and his Friends, A Group of Notable Creatures in The Metropolitan Museum of Art«. American Institute of Graphic Arts.
  9. Schneider, Daniel (29. december 2002). »F.Y.I.«. New York Times. New York City.
  10. »Museum Reproductions«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. maja 2019. Pridobljeno 3. marca 2021.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]