Jump to content

User:U5K0/sandbox

From Wikipedia, the free encyclopedia

Vzroki in posledice nesreče

[edit]

Fukušima

[edit]

11.3.2011 je severovzhod Japonske stresel do sedaj najmočnejši potres z močjo 9.0 MW. Epicenter je bil približno 72 km oddaljen od polotoka Oshika, hipocenter pa 32 km pod morskim dnom. Čez nekaj minut je Japonsko vzhodno obalo zajel še tsunami, približno 10 minut narazen pa so si sledili še trije popotresni sunki z magnitudo nad 7.0 MW in približno devetsto manjših popotresnih sunkov. Tsunami je zajel najbližje dele vzhodne obale v 10 minutah, tiste bolj oddaljene pa v 30 minutah. Najhujše je bila prizadeta Miyagijska prefektura, kjer je največje mesto Sendai. [1]

V prizadetem delu Japonske se nahaja tudi prefektura Fukushima, ki ima v okrožju Futaba dve nuklearni elektrarni, Fukushima 1 (Fukushima Dai-ichi) in Fukushima 2 (Fukushima Dai-Ni). Prva ima v šest blokov s šestimi reaktorji in sodi med 15 največjih nukelarnih elektrarn na svetu; druga ima štiri bloke. V času potresa so v Fukushima 1 delovali le reaktorji 1, 2 in 3. Reaktorji 4, 5 in 6 so bili v remontu, to pomeni da v njih ni potekala jedrska reakcija cepitve urana, ker so na njih potekala vzdrževalna dela. Ob potresnem sunku so se prvi trije reaktorji takoj zaustavili, to pomeni, da se je reakcija cepitve ustavila. Kljub temu pa je potrebno nadaljnje hlajenje, da se palice z jedrskim gorivom v sredici reaktorja ne stalijo. Hlajenje ob normalnih pogojih traja nekaj dni. Zaostalo toploto so odvajali s pomočjo generatorjev, po približno eni uri pa je te zajel tsunami in hlajenje je bilo ustavljeno, ker je bilo zunanje napajanje za hlajenje onesposobljeno. Za takšne primere imajo elektrarne s podobnim hladilnim sistemom kot Fukushima 1 in 2, v vsakem bloku še dodatne dizelske generatorje, vendar je tsunami uničil tudi te. Kot varovalo v primeru odpovedi dizelskih generatorjev, imajo na voljo še akumulatorje, ki lahko neprekinjeno dovajajo energijo črpalkam do največ osem ur. V teh osmih urah so v Fukushimi 2 zagotovili dodaten vir energije za hlajenje, v Fukushimi 1 pa zaradi uničene infrastrukture tega niso mogli zagotoviti, zato se je hlajenje po osmih urah prenehalo. Sredica reaktorja se je tako začela ponovno segrevati, voda je začela vreti in v reaktorskih hramih je začela nastajati para. Povišana temperatura v reaktorskem hramu je povzročila kemično reakcijo pri kateri je nastajal molekularen vodik. Ta je zaradi znižane ravni vode ušev v zunanjo zgradbo, kjer je, zaradi odpovedi varnostnih sistemov prišlo do vnetja in eksplozije, najprej v bloku 1, nato še v bloku 3 in 2, poškodovan je bil tudi blok 4 . Segrevanje sredice se je nadaljevalo, v zrak pa je uhajala radioaktivna para, največ iz bloka 2, kjer bila eksplozija najmočnejša. Prvič je radioaktivna para prišla v zrak, 12.3., ko so poskušali znižati pritisk v reaktorju 1, pred tem so evakuirali vse v radiju 20 km okoli Fukushime 1, oz. v radiju 10 km v okolici Fukushime 2.[2]

Blok 1

[edit]

Prvi blok se je po potresu ob 14:46 (po lokalnem času) uspešno zaustavil. Po udaru tsunamija je prišlo do izpada vseh pomožnih generatorjev. S pomočjo zasinih akumulatorjev so naprej delovali le nekateri sistemi, ki so do polnoči uspešno dovajali hladilno vodo v reaktorski hram.[3] Po odpovedi še zadnjih hladilnih sistemov je 12. marca[4] tlak v reaktorju s 4 B najprej narastel na 6 B,[5] nato na 8,2 B.[6] Ravno tako je naraščala radioaktivnost (izmerjena na meji kompleksa), in sicer iz začetnih 0.069 μSv/h na 0.3855 mSv/h.[7] Isti dan so zaposleni blizu prvega bloka zaznali Cs-137 ter I-131,[8] kar je kazalo na poškodbo ali taljenje gorivnih palic, ki so bile ob tem času že delno na suhem.[9]

Ob 15:36 12. marca je v zgornjem delu bloka 1 prišlo do eksplozije vodika, ki je poškodovala streho in zgornje nadstropje poslopja, ne pa zunanje (železobetonske) ali notranje (kovinske) reaktorske posode.[10] Po eksploziji je bila izmerjena vrednost radioaktivnosti 1.015 mSv/h.[11] Ob 20:20 je TEPCO po navodilih japonske vlade v reaktor začel dovajati morsko vodo z dodano borovo kislino, ki inhibira jedrsko cepitev.[12] Od 12. do 23. marca je to potekalo s pomočjo gasilskih tovornjakov, saj električne črpalje niso delovale,[13] 23. marca pa so usposobili zmogljivejše električne črpalke.[14] Ker se je zaradi izparevanja morske vode, v reaktorju nabirala sol (26 t), ki bi lahko zamašila cevi, je bilo potrebno morsko vodo nadomestiti s sladko, ki jo je 25. marca pripeljal ameriški tanker.[15][2]

Blok 3

[edit]

Ta blok se od ostalih razlikuje po tem, da za gorivo uporablja mešanico urana in plutonijevega oksida, zaradi česar v primeru hujših zapletov predstavlja večjo nevarnost.[9]

Pomožni haldilni sistemi tretjega bloka so odpovedali zgodaj zjutraj 13. marca.[16] Isti dan se je začelo dovajanje vode in borove kisline, ki je potekalo vzporedno z izpuščanjem rahlo radioaktivne pare iz reaktorja.[17]

14. marca ob 11:15 je na tretjem bloku prišlo do vodikove eksplozije,[18] ki je bila hujša od tiste na bloku 1, a do poškodbe notranje reaktorske posode (hrama) naj nebi prišlo.[19] Dovajanje vode se je nadaljevalo tudi po ekspoziji.[20] Med 16.-23. marcem se je iz tretjega bloka večkrat dvigal bel dim, ki je najverjetneje izviral iz bazena za iztrošeno gorivo. Zaradi bojazni povezane s to vrsto goriva je temu sledilo škroplenje 3 742 t vode na del poslopja kjer se je bazen nahajal.[8][2]

Blok 2

[edit]

Zasilni hladilni sistemi so zahvaljujoč pravočasnemu priklopu na mobilni genereator[8] v tem bloku delovali vse do 14. marca, ko je zaradi ekspozije na tretjem bloku prišlo do odpovedi.[21] Tega dne je dvakrat prišlo do popolnega upada vode, povišanja tlaka v reaktorju in začasnega povišanja izmerjene radioaktivnosti na 3.13 mSv/h.[22]

Zgodaj zjutraj 15. marca je še tretjič prišlo do zaćasne popolne osahnitve reaktorja, ki ji je ob 6:10 sledila vodikova eksplozija,[23] po kateri je radioaktivnost nihala med 2.4 in 11.9 mSv/h.[24] Japonske oblasti opozorile na možnost poškodbe reaktorske posode v tem bloku, saj je bila pod reaktorskim hramom izmerjena radioaktivnost višja od 1000 mSv/h.[25][26][2]

Bloki 4, 5 in 6

[edit]

Četrti blok elektrarne Fukushima I v času potresa ni obratoval. Reaktor je bil takrat prazen, gorivne palice pa v bazenu za iztrošeno gorivo.[8] V tem bazenu je 14. marca prišlo do povišanja temperature, 15. marca je na bloku prišlo do eksplozije,[27] tej pa je sledila povišana radioaktivnost - 100 mSv/h.[28] Po ekspoziji so na četrti blok intenzivno dovajali vodo.[29]

Peti in šesti blok v času potresa nista obratovala a sta imela polna reaktorja. Hladilni sistemi so delovali zadostno. Do zapletov ni prišlo.[2]

Černobil

[edit]

26. aprila 1986 je v černobilskem reaktorju prišlo do najhujše civilne jedrske nesreče v človeški zgodovini [30] Najprej je prišlo do eksplozije, nato je sledil požar, ki je trajal devet dni, ter povzročil izpuste radioaktivnih snovi v okolje [30] [31]

Vzroki

[edit]

Jedrska elektrarna Černobil je imela štiri reaktorje tipa RBMK, ki so jih gradili le v bivši Sovjetski zvezi. V tem reaktorju gorilne elemente (uran) hladi voda, moderator (snov, ki omogoča verižno reakcijo) pa je grafit [31] [32] [33] Pomanjkljivosti teh reaktorjev so:[34]

  • Nestabilnost reaktorja pri nizki moči (ima pozitiven koeficient praznin: s pojavom pare (praznin) v ceveh reaktorja njegova moč naraste, s tem reaktor postane neobvladljiv).
  • Reaktorji RBMK nimajo zadrževalnega hrama – tesne zgradbe, ki bi v primeru nesreče preprečila sproščanje radioaktivnih snovi v okolje.
  • Hitrost vstavitve nadzornih palic za hitro zaustavitev reaktorja ni zadostna, palice so narejene tako, da se ob začetku vstavljanja moč reaktorja celo poveča .

Poleg zgoraj omenjene slabe zasnove reaktorja, je bil vzrok nesreče tudi človeški – nesposobni operaterji in zastarela oprema [31] [34]:

  • Reaktor je deloval v nasprotju z obratovalnimi navodili pri majhni moči.
  • Število nadzornih palic za ustavitev reaktorja je bilo manjše od minimalnega, ki so ga zahtevala obratovalna navodila.
  • Sistemi za zasilno ustavitev so bili izključeni, prav tako so bili izključeni nekateri varovalni signali.
  • Slaba komunikacija med varnostnimi uslužbenci in kontrolorji.
  • Slaba izkušenost in nekvalificiranost kontrolorjev.
  • Operaterji so še dolge ure po nesreči zaradi neprimernih merilnih instrumentov verjeli, da je reaktor nepoškodovan; ta napačna ocena je bila vzrok ukrepov, ki so še poslabšali položaj.

Potek nesreče (slika 1): 25. Aprila 1986 naj bi bil reaktor 4 zaustavljen zaradi rednega vzdrževanja. To priložnost so izkoristili, da bi testirali turbogenerator. Zanimalo jih je ali ustvarja turbogenerator brez elektrike dovolj električne energije za napajanje črpalk za vodo, dokler se ne zaženejo dizelski generatorji. Upravljavci so prehitro znižali energetsko proizvodnjo, poleg tega pa so izklopili del varovalnih signalov. Znašli so se v prepovedanem področju delovanja elektrarne. Nato so kljub nevarnosti, ki se je verjetno niso zavedali, pričeli s testom. Zaprli so dotok elektrike do turbogeneratorja in zato se je ustavila polovica črpalk, drugo polovico je namreč še poganjal vztrajnostni moment turbogeneratorja. To je vodilo v zmanjšan pretok hladila (vode), zato se je povečal delež pare. Pozitiven koeficient praznin je povečal moč in ko so to opazili, so sprožili hitro zaustavitev. Zaradi počasnega mehanizma za vstavljanje nadzornih palic in odstranitve hladila, je zaustavitev reaktorja povzročila povečano hitrost reakcije. Nadzorne palice zaradi visokih temperatur niso zaustavile reakcije, zato je moč naglo poskočila na desetkratnik normalne moči. Prišlo je do lokalnih parnih eksplozij, gorivo je razpadlo in pritisk je naglo narasel, tako da je prišlo do velike parne eksplozije, ki je dvignila in uničila 2000 tonski pokrov Reaktorja 4. Sledila je parna eksplozija preostale vode, ki je vrgla v zrak ostanke goriva. Zaradi prisotnosti kisika se je vnel grafit in ta požar je najbolj prispeval k širjenju radioaktivnih snovi [31] [34].

Posledice

[edit]

Zdravstvene in družbene posledice: Zaradi slabega ukrepanja ob nesreči so bile posledice mnogo hujše, kot bi bile ob pravočasnem ukrepanju. Šef reaktorske ekipe je namreč ocenil, da je reaktor nepoškodovan; odčitki dozimetrov, kosi grafita in reaktorskega goriva so bili prezrti. Ekipa je poskušala načrpati vodo v reaktor, in ker nihče ni nosil zaščitne opreme, so umrli zaradi sevanja tri dni po nesreči. Tudi gasilci, ki so prišli kmalu po nesreči, se niso zavedali, kako radioaktivni so dim in razbitine. Glavni del ognja so gasilci pogasili že isti dan, čeprav so ostanki goreli še devet dni. Več kot 24 ur po nesreči so spoznali, da je prišlo do uničenja reaktorja in šele 36 ur po nesreči so evakuirali iz območja 30 km okoli elektrarne več kot 150.000 ljudi (vključno s prebivalci bližnjega mesta Pripjat) [31] [33]. Pri čiščenju in hitri gradnji betonskega sarkofaga (slika 2) je sodelovalo okoli 600.000 »likvidatorjev« (delavci, vpleteni v čiščenje in obnovo po nesreči), vendar je bilo malo delavcev izpostavljenih škodljivim dozam sevanja. Velika sproščanja radioaktivnih snovi so se nadaljevala do 6. maja, sproščenega naj bi bilo okoli 3,5% materiala sredice[34]. Iz oblaka, ki se je dvigal iz gorečega reaktorja, so se po Evropi širile številne vrste radioaktivnih snovi. Te snovi so razpadni produkti urana: jod-131, cezij-137, stroncij-90 in plutonij-239. Ker je naslednje dni začel padati dež, je spral del radioaktivnega oblaka na zemljo, širše območje Ukrajine in sosednjih držav je postalo kontaminirano. Veter je preostali oblak raznesel po Evropi, predvsem nad Nemčijo in Skandinavijo (slika 3)[35]. Radioaktivni jod-131 najbolj prispeva k dozi na ščitnico in ima kratko razpolovno dobo (8 dni). Radioaktivni cezij-137 ima mnogo daljšo razpolovno dobo (30 let) in ga zato v Evropi še vedno lahko izmerimo [30].

1. Akutne zdravstvene posledice:
Zaradi akutnih učinkov sevanja (akutni radiacijski sindrom) je umrlo 47 ljudi, 28 leta 1986, še 19 pa do leta 2004 [34].
2. Zakasnele zdravstvene posledice:
Resen je zlasti problem raka na ščitnici, saj so od nesreče zaznali 4000 rakov na ščitnici, od tega jih je umrlo 9 [30][34]. Doze na ščitnico so s pravočasno razdelitvijo tablet stabilnega joda močno zmanjšali [30]. Ostale zdravstvene posledice je statistično težko spoznati. Ugotovili so le majhna povečanja levkemije. Prepričljivega dokaza, da se je zaradi černobilske nesreče povečalo število tumorjev, dednih posledic in zmanjšane rodnosti med okoliškim prebivalstvom, ni [30][31][34]. Ocenjujejo, da je število ljudi, ki so verjetno umrli/bodo umrli zaradi izpostavljenosti černobilskemu sevanju približno 4000. Med temi 4000 je večina delavcev, ki so izvajali nujne ukrepe in blažili posledice med letoma 1986 in 1987 [30].
3. Psihološke posledice:
Ne smemo pozabiti tudi na psihološke vplive, saj je imelo veliko ljudi številne travme zaradi hitre preselitve, prekinitve socialnih stikov ter strahu in tesnobe glede zdravstvenih posledic. Tako kot pri vsaki travmatični nesreči, so se tudi tu pojavili sindromi stresa, depresije, anksioznosti in fizični simptomi, ki jih medicina ne zna pojasniti. Strah so povečale nezanesljive informacije o nesreči in posledicah radioaktivne kontaminacije. Zaradi te napake in zamude pri obveščanju ljudje dolgo časa niso zaupali uradnim informacijam ter so bolezenska stanja napačno pripisovali izpostavljenosti sevanju. Poleg tega so prizadetemu prebivalstvu uradno dodelil status »černobilskih žrtev«, ki sili v pasivno obnašanje in čakanje na pomoč. Namesto da bi se prizadeti posamezniki počutili kot »preživele osebe«, so jih spodbudili, da so se počutili nemočne, slabotne in brez nadzora nad svojo prihodnostjo [30][34].

Posledice na gospodarstvo in okolje: Poleg zgoraj naštetih družbenih in zdravstvenih posledic, je nesreča vplivala tudi na okolje in gospodarstvo. Mesto Pripjat je zapuščeno in še več stoletij ne bo varno za človeško poselitev. Zato je tridesetkilometrsko izključitveno (prepovedano) območje okoli jedrske elektrarne še v veljavi. Ljudem priporočajo, naj se ne vračajo v izključitveno območje, vendar jim morebitne prostovoljne vrnitve ne preprečujejo, saj se z vrnitvijo v svoje domove njihovo zdravstvo stanje izboljša (psihološki razlogi). Do konca leta 1988 se jih je vrnilo okoli 1000 [34]. Kontaminiranih je bilo okrog 18.000 km2 obdelovalne zemlje; danes je zemlje, ki je ni možno obdelovati, 2.640 km2.[33][36]

Vplivi na okolje

[edit]

Fukušima

[edit]

Fukušima – vplivi na okolje Uhajanje radioaktivnih izotopov iz Jedrske elektrarne Fukušima - Daiichi ima negativne vplive tudi na okolje. Poškodovana jedrska elektrarna ima 1760 ton svežega ali izrabljenega jedrskega goriva (od tega je poškodovan neznan del). Pri černobilski nesreči se je hipoma sprostilo v ozračje veliko različnih radioaktivnih elementov naenkrat, v Fukušimi pa se trenutno sproščajo večinoma hitro hlapljivi elementi (žlahtni plini, jod, cezij, telurij ipd.). Natančna stopnja sevanja ni povsem znana, a se s pomočjo mednarodnega sistema merjenja skuša postaviti približno oceno. Ocenjujejo, da je prva dva dni po nesreči v okolje vsak dan izšlo vsaj 1.2 do 1.3 × 1017 Bq (becquerela) radioaktivnega sevanja.[37] Za enkrat so na Japonskem poročali o relativno majhnih količinah radioaktivne kontaminacije v zemlji, zraku, vodi in hrani zato, ker je večino radioaktivnega materiala odpihnil veter na Pacifik, kjer se vrednosti ublažijo do dokaj varne stopnje.[38] Prvič v zgodovini je bilo huje poškodovanih več jedrskih reaktorjev istočasno, zato nihče ne more z gotovostjo trditi, kakšne bodo posledice na okolje in življenje.[37] Do največjega izpusta je prišlo pri:[38]

  • jodu-131 (NISA in NSC sta podali ocenjene vrednosti med 130.000 in 150.000 TBq; Centralni inštitut za meteorologijo in geodinamiko v Avstriji pa je ocenili vrednosti na 400.000 TBq, kar je 22% vrednosti v primerjavi s Černobilom. Razpolovna doba joda -131 je 8 dni).
  • ceziju-137 (prvotne vrednosti so bile ocenjena na 33.000 TBq, dnevno naj bi iz reaktorjev izhajalo okoli 5.000 TBq cezija. Razpolovna doba cezija-137 je 30 let).

Zemlja

[edit]

Meritve narejene na več lokacijah po Japonski so pokazale prisotnost radioaktivnih elementov v zemlji. Marca 2011 so namerjene vrednosti zemlje znašale 1.170.000 Bq/kg I-131 in 163.000 Bq/kg Cs-137. Znotraj 30 km radia od Fukušime so vzorci zemlje presegali 400-kratno normalno mejo radiacije. Problem zaradi svoje dolge razpolovne dobe predstavlja cezij, kar pomeni, da z njim zelo kontaminirana zemlja najverjetneje ne bo prišla v uporabo še dolgo časa.[39] V zemlji v okolici Fukušime so našli tudi sledi plutonija, vendar ne v količinah, škodljivih človeku.[40]

Zrak

[edit]

Območje znotraj 20 km od elektrarne je bilo evakuirano 12. marca, prebivalcem znotraj 30 km pa je priporočeno zadrževanje znotraj hiš, lahko pa so se odločili tudi za prostovoljno evakuacijo. Znotraj 30 km od nesreče je bila namerjena vrednost sevanja med 0,003 in 0,170 mSv/uro na severozahodu in med 0,001 in 0,005 v drugih smereh. Sevanje med samimi japonskimi prefekturami zelo variira, 10 jih je podvrženih močnejši radiaciji. Najvišja namerjena vrednost je bila v Yamagati. Strokovnjaki pravijo, da bi naj izpostavljenost takšni količini radiacije za 6-7 ur dosegla maksimalno stopnjo, ki je smatrana kot varno v enem letu. Ljudje lahko omilijo svojo izpostavljenost sevanju z raznimi zaščitnimi tehnikami. Zaradi anticiklona južno od Japonske, so bili po nesreči prevladujoči predvsem zahodni vetrovi, ki so odstranili večino radioaktivnih snovi na morje in vstran od populacije, vendar je kljub temu nekaj radioaktivnosti odneslo do Tokia.[38] Radioaktivni oblak se je iz Japonske prenesel tudi na različne konce sveta, med drugim v Evropo in Ameriko. Vendar so strokovnjaki potrdili, da bodo radioaktivni izotopi v oblaku zelo omiljeni, kar bi prinašalo ekstremno majhne posledice. Sledi izotopov, vključno z jodom in cezijem, so našli v nekaterih zveznih državah Amerike, Montrealu, Kitajski, Avstriji, Islandiji, Švedski in drugod po Evropi, vendar so bile tako majhne vrednosti izotopov celo nemerljive.[41] [42]

Hrana

[edit]

19. marca je Japonsko ministrstvo za zdravje, delo in blaginjo naznanilo, da je stopnja radioaktivnosti presegla največjo dovoljeno v mleku iz območja Fukušime in v določeni listnati zelenjavi (npr. špinači in mladi čebuli) v Ibarakiju. Poostrena je bila uporaba špinače, kakine, mleka, komatsune, cvetače, zelja, zelene in peteršilja. Med drugim so v nekaterih regijah zasledili tudi povišano radioaktivnost v govedini. Kot primer; špinača, gojena 75 km južno od nuklearke je vsebovala 24.000Bq/kg (predvsem zaradi joda), kar je za 12-krat preseglo dovoljen limit.[38] Vendar večjih razlogov za paniko naj ne bi bilo, saj so najbolj prizadeto območje evakuirali, kar pomeni, da najbolj kontaminirana živila ne morejo vstopiti na trg, prav tako pa so poostrili nadzor nad izvozom.[39] Radioaktivni jod so našli tudi v mleku dojk žensk blizu Tokia. Radioaktivne snovi so zasledili tudi v pitni vodi v več Japonskih regijah, v določenih so vrednosti presegle dovoljeno mejo, vendar so se do zdaj že znižale pod mejno (varna meja za I-131 je 100Bq/kg, največja poročana je bila 174 Bq/kg). Presežene vrednosti so predstavljale največji problem za otroke, zato je vlada družinam z otroki dostavljala nekontaminirano vodo v plastenkah. Prav tako so določene azijske države (npr. Kitajska, Hong Kong, in druge) uvedle preventivne meritve za preverjanje radioaktivnosti uvoženih produktov iz Japonske. Vendar kljub temu, da je hrana smatrana kot zdravju neškodljiva, je viden padec prodaje. Kljub temu večjih preplahov za lakoto ni, saj Japonska večinoma uvaža hrano.[38][39]

Voda

[edit]

Radioaktivna kontaminacija morja v okolici Fukušime je in bo najverjetneje 'le' lokalni problem, vendar se lahko ob večji prisotnosti dolgotrajnih izotopov razširi na večje območje.[43] Vzorec morske vode, odvzet po nesreči 30 km od obale, je vseboval povišane vrednosti I-131 (80 Bq/mL, kar je 1850-krat presežena dovoljena meja) in Cs-137 (26Bq/mL). V kasnejših dneh po nesreči so se številke znatno znižale (na le 80-krat preseženo dovoljeno mejo). Povišane, vendar nekoliko nižje vrednosti so bile najdene tudi severno od elektrarne, vključno z nekaterimi drugimi ioni (Cs-134, Te-129, Te-129m). Aprilske meritve nivoja I-131 330 metrov južno od glavnega izpustnega dela elektrarne ocenjujejo stopnjo radiacije nad 6.500-kratno preseženo dovoljeno mejo. Da bi upočasnili kontaminacijo oceana, je TEPCO je pričel dovažati zeolit, mineral, ki absorbira radioaktivne snovi. Vendar pa situacija naj ne bi bila pretirano zaskrbljujoča, saj naj bi se vrednost radioaktivnosti zelo omilila oz. zmanjšala, preden bi prišla v kontakt z ribami in morsko travo.[38] I-131 lahko vstopi v morsko prehranjevalno verigo predvsem skozi morsko travo, ki absorbira ta element. Kar pa pomeni, da se lahko tudi omiljen nivo radioaktivnosti v določenih bitjih sčasoma poveča, predvsem v morski travi in školjkah, saj le-te koncentrirajo določene izotope. Vendar jod zaradi svoje kratke razpolovne dobe ne predstavlja resnejših problemov. Dolgoročno se zdi najbolj zaskrbljujoč izotop cezij-137, ki se zaradi dolge razpolovne dobe (30 let) lahko zadržuje v vodi več let, prepotuje veliko razdaljo in doseže tudi druge obale Pacifika, prav tako pa se vgrajuje v sedimente. Visoke koncentracije lahko imajo resen vpliv na tamkajšnje ribarjenje. Zaznana je bila presežena stopnja dovoljenega cezija v nekaterih ribah, tako da je vlada prepovedala lovljenje določenih vrst rib tega območja.[43]

Černobil

[edit]

Vplivi na zdravje

[edit]

Za radioaktivni material je značilno, da pri njem prihaja do spontanega razpada nekaterih nestabilnih atomskih jeder. Gre za naraven pojav, pri katerem pa se sprosti tudi energijo, ki je tako velika, da lahko izbija elektrone iz atomov in jih spreminja v ione (zato radioaktivnemu sevanju pravimo tudi ionizirajoče sevanje), lahko prekinja kemijske vezi ter lahko povzroča nastanek prostih radikalov. Poznamo tri tipe ionizirajočega sevanja: alfa, beta in gama. Alfa delci sprostijo svojo energijo ob stiku s tkivom (ustavi jih lahko že list papirja) in največjo nevarnost predstavljajo, če vir sevanja vdihnemo ali zaužijemo. Beta delci lahko potujejo globlje v tkivo in lahko poškodujejo kožo in oči. Gama žarki pa lahko prodirajo skozi telo in tako svojo energijo razpršijo preko večjega volumna telesa (1). Obseg in vrsta zdravstvenih težav, ki jih povzroča ionizirajoče sevanje, sta odvisni od količine sevanja, časa izpostavljenosti sevanju, tipa sevanja in načina izpostavljenosti samemu sevanju. Ločimo stohastične in nestohastične učinke sevanja (1). Stohastični učinki so povezani z dolgotrajno, kronično izpostavljenostjo nizkim količinam sevanja. Večja kot je izpostavljenost sevanju, večja je verjetnost, da bo v prihodnosti prišlo do zdravstvenih težav. Najpogostejša obolenja, povezana s sevanjem so rakava obolenja. Do njih pride, ker sevanje poškoduje DNA. Če so poškodbe DNA prevelike, jih celice niso zmožne več popraviti, ali pa jih popravijo napačno. Takrat pride do mutacij, ki lahko vodijo v nastanek raka. Poznamo dve vrsti mutacij. O teratogenih mutacijah govorimo, ko je fetus izpostavljen sevanju. Do zdravstvenih težav po navadi pride pri tistih organskih sistemih, ki so se v tistem času razvijali. Najpogosteje se rodijo otroci z manjšimi glavami in možgani, nepravilno razvitimi očmi, nizke rasti, lahko pride tudi do mentalne zaostalosti. Tudi otroci so občutljivi na ionizirajoče sevanje, ker se pri njih celice še vedno delijo, kar predstavlja večjo verjetnost, da pride do napak. Pri odraslih pa so najbolj občutljive tiste celice, ki se najpogosteje delijo. To so celice v respiratornem in gastrointestinalnem traktu, bele in rdeče krvne celice. Ker imajo rdeče krvne celice daljšo življenjsko dobo kot bele, se anemija pojavi kasneje kot poslabšano delovanje imunskega sistema. Druga vrsta mutacij so genetske mutacije, ki se lahko prenašajo na potomce (1). Nestohastični učinki so posledica akutne, kratkotrajne izpostavljenosti visokim količinam sevanja. Pri tem pride v kratkem času do zdravstvenih težav, kot so opekline, slabost, šibkost, izguba las in napake v delovanju organov. Če je bila prejeta doza prevelika, nastopi smrt najpozneje v dveh mesecih (1). Zdravstvene težave posameznika so odvisne od tega ali je bilo sevanju izpostavljeno celo telo ali pa le določen del telesa, če je bil vir sevanja vdihan ali zaužit. Številni organi za svoje delovanje potrebujejo določene elemente, vendar ne znajo ločiti med radioaktivnimi in stabilnimi oblikami tega elementa. Tako privzemajo tistega, ki je na voljo. Ščitnica za svoje delovanje potrebuje jod, zaradi tega lahko akumulira njegov radioaktivni izotop, kar pa lahko vodi v rak ščitnice. Kalcij, stroncij-90 in radij-226 imajo podobne kemijske lastnosti, zaradi tega se lahko radioaktivna stroncij in radij vgrajujeta v kosti in zobe, enako kot kalcij. To pa lahko vodi v nastanek levkemije in v poslabšano delovanje imunskega sistema. Radioaktivni cezij pa gre lahko v mehka tkiva, kot so mišice in prsi. Posledice so odvisne tudi od tipa sevanja (alfa, beta, gama), saj različne vrste sevanja različno oddajajo svojo energijo (1,3).

Černobil

[edit]

Prizadeti ljudje, ki so živeli na območju nekdanje Sovjetske zveze, že takoj po nesreči in še 2 leti kasneje niso dobili informacij, ki bi bile zanesljive in ustrezne, zaradi česar so bili slabo seznanjeni z radioaktivno kontaminacijo in njenimi posledicami. Posledično ljudje dolgo časa niso zaupali uradnim informacijam, prav tako pa so večino bolezenskih stanj napačno pripisovali posledicam radiacije.

Radiaciji, ki je bila posledica nesreče v Černobilu, so bile izpostavljene 3 skupine ljudi:

  • delavci, ki so izvajali nujne ukrepe, zmanjševali posledice nesreče in so po nesreči delali v jedrski elektrarni Černobil (600 000 delavcev, od katerih jih je 240 000 delalo leta 1986 in 1987 – največje doze sevanja),
  • prebivalci, evakuirani iz kontaminiranih področij (116 000 v prvih mesecih po nesreči, nato še dodatnih 220 000 ljudi),
  • prebivalci, ki niso bili evakuirani (okoli 5 milijonov iz ozemlja Belorusije, Rusije in Ukrajine).

Absorbirana doza nekaj grayev v telesu lahko povzroči akutni radiacijski sindrom, katerega resnost znakov in simptomov je odvisna od količine absorbirane radiacije (ta je odvisna od moči sevanja in od razdalje od vira sevanja). Največje doze sevanja (2-20 Gy) je prejelo osebje jedrske elektrarne in delavci, ki so takrat izvajali nujne ukrepe ter so bili v bližini uničenega reaktorja v času nesreče in po njej. V prvih štirih mesecih je zaradi radiacije in opeklin umrlo 28 delavcev, do leta 2004 pa jih je umrlo še 19.

Ker je bilo pri nesreči v Černobilu prizadetih veliko organov in tkiv, so začeli uporabljati koncept efektivne doze, ki upošteva absorbirano energijo in vrsto radiacije kot tudi občutljivost različnih tkiv in organov za razvoj raka, kot posledica radiacije ali genetske mutacije. V poprečju so prebivalci dobili efektivno dozo 17 mSv, pri čemer so se doze gibale med 0,1 do 380 mSv.

Natančno število smrtnih primerov, ki jih pripisujejo černobilski nesreči, ni znano, vendar pa ocenjujejo, da se število ljudi, ki so verjetno umrli ali pa bi lahko umrli v prihodnosti zaradi doživljenjske izpostavljenosti radiaciji, giblje okoli 4000 (okoli 50 delavcev, ki so izvajali nujne ukrepe, 9 otrok, ki so umrli zaradi raka ščitnice, okoli 3940 ljudi, ki bi lahko umrli zaradi raka).

Poleg umrljivosti zaradi akutnega radiacijskega sindroma so strokovnjaki preučevali tudi umrljivost delavcev, ki so izvajali nujne ukrepe, in umrljivost prebivalstva na kontaminiranih območjih (Belorusija, Rusija in Ukrajina). Epidemiološke raziskave, ki so jih opravljali od leta 1986, niso pokazale večje umrljivosti zaradi sevanja, prav tako ne smrti zaradi levkemije in tumorjev ali nerakavih bolezni. V teh treh državah pa so doslej zabeležili 9 primerov smrti zaradi raka ščitnice pri otrocih in mladostnikih. Le pri ruskih delavcih so zaznali rahlo povečano obolevnost in umrljivost zaradi sevanja, v večini primerov zaradi levkemije, tumorjev in bolezni obtočil (povprečna izpostavljenost dozi je bila 107 mSv). Ocenili so, da naj bi bilo absolutno število smrti zaradi sevanja, ki je povzročilo te bolezni, okoli 230.

RAK ŠČITNICE PRI OTROCIH

[edit]
Stopnja pojavnosti raka ščitnice pri otrocih in mladostnikih, ki so bili zaradi nesreče v Černobilu izpostavljeni 131I.

V černobilski nesreči so se sprostili številni radionuklidi, eden od glavnih pa je bil jod-131. Pri normalni presnovi se jod iz krvnega obtoka akumulira v ščitnici. Zaradi padavin, ki so vsebovale radioaktivni jod, vdihavanja joda in kontaminirane hrane, se je pri prebivalcih povečala incidenca raka ščitnice, še posebej so bili izpostavljeni otroci.

Med letoma 1992 in 2002 so v Belorusiji, Rusiji in Ukrajini pri ljudeh, ki so bili v času nesreče otroci in mladosti (0 do 18 let), ugotovili okoli 4000 primerov raka ščitnice, od tega okoli 3000 primerov v starostni skupini od 0 do 14 let.

Ob upoštevanju velikega tveganja za raka ščitnice pri otrocih in mladostnikih ter visokih doz na ščitnico, bi lahko upravičeno trdili, da lahko večino primerov pojavnosti raka ščitnice pri teh starostnih skupinah prisodimo radiaciji, kljub temu pa še vedno ni jasno, ali ima izpostavljenost sevanju enak vpliv pri odraslih.

Ugotovljeno pa je bilo, da lahko podaljšana suplementacija s stabilnim jodom v letih po izpostavljenosti sevanju zmanjša tveganje za nastanek raka ščitnice.

LEVKEMIJA, TUMORJI in BOLEZNI OBTOČIL

[edit]

Nastanek določenih vrst raka (predvsem je izpostavljena levkemija) in tumorjev je lahko posledica ionizirajoče radiacije. Ker so bile velikosti prejetih doz različne, je bilo različno tudi tveganje za nastanek določenih bolezni. Delavci, ki so izvajali nujne ukrepe in bili dejavni pri blažitvi posledic černobilske nesreče, so bili izpostavljeni večji dozi radiacije, zato se je pri njih pokazalo povečano tveganje za nastanek levkemije, kar pa ni veljalo za splošno prebivalstvo.

V najnovejših študijah je omenjeno dvakratno povečanje pojavnosti levkemije (lahko se pojavi od 2 do 5 let po radiaciji), ki pa ni vrste KLL (kronična limfatična levkemija, ki naj ne bi bila posledica izpostavljenosti sevanju), in sicer so študije potekale na ruskih delavcih od leta 1986 do leta 2000 (obsevani so bili z več kot 150 mGy). Ker pa mineva že več desetletij od nesreče, se zmanjšuje

tveganje za levkemijo, povzročeno s sevanjem, prav tako pa postaja prispevek sevanja k obolevnosti in umrljivosti vse manj pomemben. Ker pa je informacij še vedno premalo, težko trdimo, da je nesreča v Černobilu pomemben in glavni faktor pri razvoju levkemije pri otrocih.

Pri ruskih delavcih, ki so sodelovali pri izvajanju takojšnjih ukrepov, naj bi se v zadnjem času povečala obolevnost in umrljivost zaradi tumorjev in bolezni obtočil, posredno pa se lahko slednje pojavijo tudi zaradi stresa in nezdravega načina življenja.

Prejete doze so bile na splošno zelo nizke in še vedno ni dovolj dokazov, ki bi lahko potrdili povezanost med černobilsko radiacijo in povečano pojavnostjo tumorjev pri splošnem prebivalstvu (opazna je bila povečana incidenca raka dojk, vendar so študije zaradi pomanjkanja informacij težko interpretirane), razlika pa se pojavi pri otrocih z rakom ščitnice, saj so bili otroci na kontaminiranih območjih izpostavljeni razmeroma visokim dozam, ki so negativno vplivale na ščitnico.

Epidemiološke študije kažejo, da je trajno povečana obolevnost za tumorji prisotna še desetletja po radiaciji in da se latentna doba obolevnosti giba okoli 10 let.

KATARAKTA

[edit]

Zaradi nesreče v Černobilu in posledične radiacije se lahko razvije katarakta; to so ugotovili pri otrocih in delavcih, ki so sodelovali pri takojšnjih ukrepih in blažitvi posledic. Podatki iz študij so tudi pokazali, da se katarakta razvije že pri nižjih dozah (okoli 250 mGy).

DEDNE in REPRODUKTIVNE POSLEDICE

[edit]
Razširjenost prirojenih deformacij v Belorusiji z visoko oz. nizko stopnjo kontaminacije z radionuklidi.

Dokazov, ki bi neposredno kazali na zmanjšano plodnost žensk ali moških zaradi izpostavljenosti radiaciji, še ni, saj so bili prebivalci izpostavljeni razmeroma nizkim dozam, prav tako je zelo majhna verjetnost, da bi te doze imele kakršenkoli vpliv na število mrtvorojenih otrok, nepravilnosti ploda v nosečnosti, na zaplete pri porodu ali pa na splošno zdravstveno stanje otrok.

Število rojstev na kontaminiranih območjih se je sicer zmanjšalo, vendar je razlog za to višja zaskrbljenost glede tega, ali sploh imeti otroke; pokazatelj tega stanja je povečano število umetno povzročenih splavov. V različnih poročilih so ocenili nizke koeficiente tveganja, zaradi katerih ne moremo pričakovati opaznega povečanja dednih posledic zaradi radiacije.

Od leta 1986 so na kontaminiranih in nekontaminiranih območjih Belorusije zaznali zmerno, vendar enakomerno povečanje prirojenih deformacij, toda te niso povezane s sevanjem, ampak so lahko rezultat povečanega števila prijav.

PSIHIČNE in DUŠEVNE ZDRAVSTVENE TEŽAVE

[edit]

Zaradi hitre preselitve, prekinitve socialnih stikov, strahu in tesnobe glede možnih zdravstvenih posledic je imelo veliko ljudi številne travme. Pri osebah so se začeli pojavljati simptomi stresa, depresije, anksioznosti, posttravmatski simptomi stresa in različni fizični simptomi.

Opravljene so bile tri študije, ki so pokazale dvakrat višjo raven anksioznosti pri izpostavljenemu prebivalstvu kot pri kontrolni skupini. Ti prebivalci so tudi od tri- do štirikrat pogosteje izpostavljali nepojasnjene fizične simptome in s tem povezano slabšo zdravstveno stanje.

Zaradi okoliščin nesreče v Černobilu je težko popolnoma pojasniti psihološke posledice na prebivalstvo, saj so bili nastali dogodki zelo zapleteni, prebivalstvo je bilo večkrat izpostavljeno silovitim stresom, pomemben pa je bil tudi njihov način izražanja trpljenja, saj je le ta kulturološko značilen.

Prizadeto prebivalstvo je bilo označeno kot ″černobilske žrtve″ in to jim je omogočilo, da so pogosto prevzeli vlogo invalidov in namesto da bi se počutili kot ″preživele osebe″, so bili na nek način spodbujeni, da se počutijo nemočni, poraženi in nesigurni glede prihodnosti.

Fukušima

[edit]

Ocenite kakšno je tveganje za zdravje v primeru nesreče

[edit]

Fukušima

[edit]

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) ocenjuje, da večjega tveganja za zdravje ljudi, ki živijo v bližini mesta nesreče in v drugih japonskih regijah, zaenkrat ni, saj je sevanje v okolici reaktorjev majhno. Ta ocena se lahko v primeru novih nesreč v elektrarnah spremeni. Za podajanje točnejše ocene je tako pomembno nadaljnje opazovanje razmer. Posledice za zdravje bodo odvisne predvsem od izpostavljenosti sevanju, ta pa je odvisna od količine sevanja, vremenskih dejavnikov (vetra in dežja) v času eksplozije, oddaljenosti od jedrske elektrarne in časa zadrževanja na območjih sevanja[44].

Znanstveniki že pripravljajo študije, ki bodo iskale morebitne dolgoročne učinke nesreče na zdravje ljudi. Pri zbiranju in primerjavi podatkov o prejetih odmerkih sevanja se soočajo z velikimi ovirami, vendar izkušnje s tovrstnimi nesrečami kažejo na pomembnost teh izsledkov. Brez njih bo sklepanje o neželenih učinkih in posledicah za zdravje težje in bolj negotovo. Raziskovalci poudarjajo, da je zunaj 20-kilometrskega evakuiranega območja okoljska raven sevanja pod ravnijo, ki je nevarna za zdravje ljudi. Največjo grožnjo za zdravje po njihovem predstavlja uživanje kontaminirane hrane in pijače. Vrednotenje učinka izpostavljenosti okoljskemu sevanju bo najverjetneje potrebovalo kohortne študije, ki bodo iskale povečano incidenco rakavih obolenj v prihodnjih letih med ljudmi, ki živijo v regijah s povišano ravnijo kontaminacije. Daljnosežnost in nujnost teh študij pa sta odvisni od končne kontaminacije. Čeprav prevladujoči vetrovi večji del radioaktivnih izotopov nosijo proti vzhodu, prek Tihega oceana, jih periodične spremembe v vremenskih vzorcih usmerjajo proti celini, kar povečuje prejete odmerke sevanja med ljudmi. Japonske oblasti priznavajo, da bodo za vzpostavitev nadzora nad reaktorji morda potrebovale nekaj mesecev. Napovedovanje učinkov na zdravje je tako zaenkrat težavno.

Hitra evakuacija in prepovedi nekaterih živil naj bi pripomogle k omejevanju izpostavljenosti nevarnim izotopom. Glavna komponenta emisij jedrske elektrarne in največja grožnja za zdravje ljudi je jod-131 (131I), ki ima kratko razpolovno dobo, a se hitro akumulira v ščitnici. Otroci so pri tem v večji nevarnosti, saj so nerazvite ščitnice dovzetnejše za poškodbe zaradi sevanja. Japonske oblasti na prizadetih območjih delijo tablete kalijevega jodida, kar je eden ključnih varnostnih ukrepov. Tablete namreč nasitijo ščitnico z neradioaktivnim jodom, kar prepreči privzem radioaktivne oblike. Japonski otroci imajo pred žrtvami černobilske nesreče - ljudje zboleli za rakom ščitnice so bili v času nesreče povečini otroci - morda tudi kulturno prednost, ki znižuje tveganje zaradi radioaktivnega joda. Medtem ko je bilo za černobilske otroke značilno pomanjkanje joda, je japonska prehrana, bogata z ribami in algami, ena z jodom najbogatejših na svetu. Tudi mleko je mnogo manj pomembno v japonski prehrani v primerjavi s takratno podeželsko populacijo v okolici Černobila. Prav prek pitja mleka krav, ki so se pasle na z radioaktivnim jodom kontaminiranih pašnikih, so ti ljudje prejemali visoke odmerke sevanja.

Japonske oblasti že nadzorujejo prejete odmerke radioaktivnega joda v ščitnicah otrok iz najbolj prizadetih regij. Prvi rezultati raziskav kažejo minimalne odmerke v ščitnicah otrok. Točne vrednosti so pravzaprav več tisočkrat manjše od tistih, ki so bile izmerjene pri ljudeh v najbolj kontaminiranih območjih Černobila. Rezultati so tako pomirjujoči. Strokovnjaki dodajajo, da bo v primeru učinkovitosti prepovedi živil Japonska vzpostavila nadzor nad največjo nevarnostjo nesreče – uživanjem nevarne hrane in pijače[45].

Černobil

[edit]

Radioaktivni oblak, ki se je dvigal iznad četrtega bloka jedrske elektrarne Černobil, je z radionuklidi, predvsem z jodom-131 in cezijem-137, onesnažil dobršen del Evrope. Po podatkih organizacije Greenpeace, je bilo v dneh po nesreči kontaminiranega več kot 50% celotnega ozemlja trinajstih evropskih držav, v osmih evropskih državah pa je bilo onesnaženega približno tretjino celotnega ozemlja (1). Danes je na teh območjih problematičen predvsem cezij-137, ki ima veliko daljšo razpolovno dobo (30 let) kot jod-131, in ga marsikje v Evropi lahko še vedno izmerimo v zemlji in nekaterih živilih (2). Najbolj prizadete države ob nesreči so bile Belorusija, Ukrajina in Rusija. Prebivalci z območja Černobilske nesreče po ocenah strokovnjakov ob nesreči niso prejeli velikih doz sevanja na celotno telo; doze naj bil bile primerljive z dozami sevanja ozadja, izjema so bili le delavci v elektrarni in likvidatorji (2). Za veliko večji problem se je v dvajsetih letih po nesreči izkazala izpostavljenost tamkajšnjega prebivalstva zunanjim virom (cezij-137 v zemlji) in vnos radionuklidov s hrano, vodo in zrakom v telo. To potrjujejo odkritja raziskovalcev, ki so zaznali povišani odstotek obolevnosti za rakom ščitnice pri otrocih, ki so pili mleko krav, ki so jih takoj po nesreči krmili s kontaminirano travo. Tudi danes še vedno okoli 5 milijonov ljudi, živečih na kontaminiranih območjih, zaradi černobilskega useda prejema letno neko dozo sevanja, ki pa je pod priporočeno mejno dozo na prebivalstvo (manj kot 1mSv na leto) (2). Raziskave, ki so bile opravljene na tem področju do sedaj, ne kažejo večje pojavnosti zaradi sevanja induciranih rakov pri tamkajšnjih prebivalcih. Izjema je zgoraj omenjeni rak ščitnice pri otrocih in dvakratna povečana pojavnost levkemije pri likvidatorjih. Poleg tega zdravniki na tem območju niso zaznali nobenih deformacij fetusov, ki bi jih lahko povezali z nesrečo, niti drugih bolezenskih stanj, ki bi direktno bila povezana z Černobilsko katastrofo. Kljub temu je po mojem mnenju raziskave potrebno opravljati tudi v nadalje in skrbno spremljati zdravstveno stanje tamkaj živečih ljudi. Kot se je na primerih Hirošime in Nagasakija že pokazalo, je kljub majhnim dozam, ki jim je bilo prebivalstvo izpostavljeno, pričakovati porast pojavnosti rakavih obolenj v prihodnosti, saj je inkubacijska doba rakov induciranih s sevanjem lahko tudi več desetletji (3). Sama ocenjujem, da Černobil ne predstavlja več velike grožnje za zdravje ljudi in okolja. Če prebivalstvo spoštuje priporočila strokovne javnosti, npr. ne uživa gob, jagodičevja in druge hrane s kontaminiranega območja, se ne vrača na svoje domove v bližino nuklearke, menim, da se posebne škode na zdravju ljudi več ne more zgoditi. Gotovo pa se bo ob nesreči prizadeta regija, navkljub pomoči svetovne javnosti, še dolga desetletja le počasi sanirala in tako še naslednjim generacijam predstavljala grožnjo in tveganje za zdravje ljudi, predvsem pa sejala strah med tamkajšnje prebivalstvo.

Ukrepi in priporočila

[edit]

Fukušima

[edit]

Černobil

[edit]

Ukrepi

[edit]

Nesreča v Černobilu se je zgodila 26. aprila 1986. Takoj po njej se je v odpravljanje posledic vključilo približno 200000 ljudi, kasneje pa je število naraslo na 600000 ljudi. Oblasti so območja s sevanjem nad 555 Bq/m2 oz. dvajsetkilometrski pas okrog elektrarne označile kot območja s strogim nadzorom in z njih evakuirale 116000 ljudi. Prebivalcem mest v bližini elektrarne so razdelili tablete kalijevega jodida, da so zmanjšali doze sevanja, povzročenega z izotopom I131, na ščitnico. Ker se je radioaktivni prah hitro usedal, so sevanje zmanjševali s pranjem cest in stavb. Zaradi prenosa radioaktivnih delcev iz zemlje v rastline so prepovedali uživanje svežega sadja in zelenjave, jagodičevja, zaprli so tudi mnoga območja obdelovalne zemlje, kar je povzročilo veliko škodo v kmetijstvu. Ker so se krave molznice pasle na pašnikih s kontaminirano krmo, se je radioaktivni jod akumuliral v njihovem mleku, posledično so prepovedali uživanje mleka z območij blizu elektrarne. Živino so krmili tudi s pruskim modrilom, snovjo, ki veže cezij. Po nesreči se je pri rastlinstvu in živalstvu v gozdovih in gorskih območjih pokazal izrazito visok vnos radioaktivnega cezija, katerega visoke koncentracije je še po dvajsetih letih mogoče najti v gobah in divjadi – takoj po nesreči so odsvetovali uživanje gob in divjadi s kontaminiranega območja, v naseljih blizu elektrarne pa so uredili plinovode, da ljudem za ogrevanje ne bi bilo potrebno kuriti kontaminiranega lesa. Zaradi akumulacije izotopov v vodi so prepovedali uživanje sladkovodnih rib iz zaprtih jezer ter pitje vode iz zajetij v bližini elektrarne. En mesec po nesreči so začeli graditi zaščitni betonski pokrov (»sarkofag«) nad uničenim reaktorjem, vendar pa ga zaradi naglice niso zgradili dovolj natančno, zato v današnjem času obstaja nevarnost rušenja. Načrtujejo gradnjo novega betonskega pokrova, odstranitev ostankov jedrskega goriva in dokončno razgradnjo poškodovanega reaktorja. Za velike količine radioaktivnih odpadkov, ki so nastali po nesreči, so zgradili začasna odlagališča v krogu od 0,5 do 15 km od elektrarne, vendar ta ne ustrezajo varnostnim standardom – načrtujejo gradnjo novih. Po nesreči so ljudem, ki so živeli blizu elektrarne, dodelili več kot 50 različnih ugodnosti, vendar večina teh ugodnosti nima nobene zveze s popravljanjem škode zaradi sevanja pri ljudeh (ugodnosti so na primer brezplačne počitnice, brezplačni obroki za šolarje, brezplačno zobozdravstveno varstvo, prednostni sprejem na univerzo,…).

Priporočila

[edit]
Zdravstvena priporočila
[edit]

Potrebno bi bilo uvesti presejalne preglede občutljivih skupin prebivalstva (otrok, izpostavljenih I131), ter otrok in mladostnikov, ki so leta 1986 živeli blizu elektrarne (rak ščitnice). Nenehno bi bilo potrebno ocenjevati število predvidenih primerov raka ščitnice. Vzdrževati je treba registre raka in nadzirati pojav levkemije pri otrocih, ki so bili izpostavljeni sevanju. Potrebne so preiskave vida pri izpostavljenih sevanju zaradi katarakte ter vodenje lokalnih registrov o rezultatih reproduktivnega zdravja. Prebivalstvo in ključni strokovnjaki morajo dobiti točne informacije o zdravstvenih in psiholoških posledicah nesreče (informacij se jim ne sme prikrivati ali podajati napačno). Natančno je potrebno oceniti posamezne absorbirane doze sevanja na določeno tkivo ter nadaljevati javnozdravstvene študije in raziskave glede pojavov levkemije in raka ščitnice pri izpostavljenemu prebivalstvu.

Okoljska priporočila
[edit]

Oceniti je potrebno zdajšnjo in predvideno prihodnjo izpostavljenost prebivalstva sevanju, obveščanje javnosti na prizadetih območjih o kontaminaciji hrane in njenim sezonskim in letnim spreminjanjem v hrani, do katere prebivalci pridejo sami (jagodičevje, gobe, divjačina) in obveščanje javnosti na prizadetih območjih o spreminjajočih se radioaktivnih razmerah. Izboljšati je treba napovedne modele za območja sevanja ter določiti mehanizme obnašanja radionuklidov v ekosistemih, ki še niso bili dobro raziskani. Priporočeno je izsuševanje šotnatih predelov (zmanjšanje prenosa radioaktivnega cezija iz zemlje v rastline), uporaba pruskega modrila pri živini ter povečana uporaba mineralnih gnojil na kontaminiranih območjih.

Ekonomska in socialna priporočila
[edit]

Izboljšati je potrebno usmerjanje ugodnosti (strožja definicija žrtve Černobila). Priporoča se ukinitev subvencij državljanom, ki živijo na območjih z majhno in zmerno kontaminacijo. Treba je izboljšati osnovno zdravstveno varstvo, vključno s psihološko pomočjo, ter uvesti drugačne programe okrevanja (izpostavljenemu prebivalstvu zastonj počitnice v zdravilišču ne koristijo). Spodbujati je treba pridelavo zdrave hrane, prizadete skupnosti pa bi morale postati ekonomsko in socialno neodvisne. Potrebno je spodbujanje investicij, podpora razvoju zasebnega sektorja na prizadetih območjih, spodbujanje ustanavljanja majhnih in srednje velikih podjetij, podpiranje razvoja zelo majhnih dejavnosti na lokalni ravni, ponovna izgradnja skupinskih objektov ter spodbujanje ekološkega turizma.

Viri

[edit]
  1. ^ Wikipedia. Tōhoku earthquake and tsunami. Dostop 21.4.2011 na: http://en.wikipedia.org/wiki/2011_T%C5%8Dhoku_earthquake_and_tsunami
  2. ^ a b c d e Wikipedia. Fukushima I Nuclear Power Plant. Dostop 21.4.2011 na: http://en.wikipedia.org/wiki/Fukushima_I_Nuclear_Power_Plant
  3. ^ Tepco. Press Release (Mar 11,2011) Occurrence of a Specific Incident Stipulated in Article 15, Clause 1 of the Act on Special Measures Concerning Nuclear Emergency Preparedness(Fukushima Daiichi). Dostop 21.4.2011 na: http://www.tepco.co.jp/en/press/corp-com/release/11031103-e.html
  4. ^ Tepco. Press Release (Mar 12,2011) Plant Status of Fukushima Daiichi Nuclear Power Station (as of 0AM March 12th ). Dostop 21.4.2011 na: http://www.tepco.co.jp/en/press/corp-com/release/11031203-e.html
  5. ^ World nuclear news. Massive earthquake hits Japan. Dostop 21.4.2011 na: http://www.world-nuclear-news.org/RS_Massive_earthquake_hits_Japan_1103111.html
  6. ^ World nuclear news. Battle to stabilise earthquake reactors. Dostop 21.4.2011 na: http://www.world-nuclear-news.org/RS_Battle_to_stabilise_earthquake_reactors_1203111.html
  7. ^ Tepco. Press Release (Mar 12,2011) Impact to TEPCO's Facilities due to Miyagiken-Oki Earthquake (as of 7 AM). Dostop 21.4.2011 na: http://www.tepco.co.jp/en/press/corp-com/release/11031211-e.html
  8. ^ a b c d IAEA. IAEA Briefing on Fukushima Nuclear Accident (21 April 2011, 16:25 UTC). Dostop 21.4.2011 na: http://www.iaea.org/newscenter/news/tsunamiupdate01.html
  9. ^ a b The Guardian. Japan nuclear plant faces new threat. Dostop 21.4.2011 na: http://www.guardian.co.uk/world/2011/mar/13/japan-second-nuclear-reactor-threat-fukushima
  10. ^ Tepco. Press Release (Mar 12,2011) Plant Status of Fukushima Daiichi Nuclear Power Station (as of 11PM March 12th ). Dostop 21.4.2011 na: http://www.tepco.co.jp/en/press/corp-com/release/11031234-e.html
  11. ^ ABC News. Explosion at quake-hit nuclear plant. Dostop 21.4.2011 na: http://www.abc.net.au/news/stories/2011/03/12/3162450.htm
  12. ^ Tepco. Press Release (Mar 12,2011) Impact to TEPCO's Facilities due to Miyagiken-Oki Earthquake (as of 9PM) . Dostop 21.4.2011 na: http://www.tepco.co.jp/en/press/corp-com/release/11031231-e.html
  13. ^ Nuclear and Industrial Safety Agency. Seismic Damage Information (the 38th Release). Dostop 21.4.2011 na: http://www.nisa.meti.go.jp/english/files/en20110321-3.pdf
  14. ^ Tepco. Press Release (Mar 23,2011) Plant Status of Fukushima Daiichi Nuclear Power Station (as of 11:00 PM Mar 22nd). Dostop 21.4.2011 na: http://www.tepco.co.jp/en/press/corp-com/release/11032303-e.html
  15. ^ NAVY.mil. U.S. Navy to Provide 500,000 Gallons of Fresh Water to Fukushima Power Plant. Dostop 21.4.2011 na: http://www.navy.mil/search/display.asp?story_id=59318
  16. ^ Reuters. Japan's Fukushima nuclear plant faces new reactor problem. Dostop 21.4.2011 na: http://www.reuters.com/article/2011/03/12/us-japan-quake-nuclear-cooling-idUSTRE72B3GI20110312
  17. ^ World nuclear news. Efforts to manage Fukushima Daiichi 3. Dostop 21.4.2011 na: http://www.world-nuclear-news.org/RS_Venting_at_Fukushima_Daiichi_3_1303111.html
  18. ^ Kyodo News. URGENT: Hydrogen blast occurs at Fukushima nuke plant's No. 3 reactor: agency. Dostop 21.4.2011 na: http://english.kyodonews.jp/news/2011/03/77583.html
  19. ^ World nuclear news. Second explosion rocks Fukushima Daiichi. Dostop 21.4.2011 na: http://www.world-nuclear-news.org/RS_Explosion_rocks_third_Fukushima_reactor_1402111.html
  20. ^ Nuclear and Industrial Safety Agency. Seismic Damage Information (the 22th Release). Dostop 21.4.2011 na: http://www.nisa.meti.go.jp/english/files/en20110314-1.pdf
  21. ^ Tepco. Press Release (Mar 14,2011) Occurrence of a Specific Incident (Failure of reactor cooling function) Stipulated in Article 15, Clause 1 of the Act on Special Measures Concerning Nuclear Emergency Preparedness. Dostop 21.4.2011 na: http://www.tepco.co.jp/en/press/corp-com/release/11031403-e.html
  22. ^ Kyodo News. Crisis continues at Fukushima nuclear plant as fuel rods exposed again. Dostop 21.4.2011 na: http://english.kyodonews.jp/news/2011/03/77959.html
  23. ^ Kyodo News. URGENT: Blast heard at Fukushima's No.2 reactor: gov't. Dostop 21.4.2011 na: http://english.kyodonews.jp/news/2011/03/77992.html
  24. ^ The Cleveland Leader. Japanese Government Warns that New Radiation Leak is Harmful to Health. Dostop 21.4.2011 na: http://www.clevelandleader.com/node/16269
  25. ^ NHK (Japan Broadcasting Corporation). Air may be leaking from reactors No. 2 and 3. Dostop 21.4.2011 na: http://www3.nhk.or.jp/daily/english/30_25.html
  26. ^ Kyodo News. Woes deepen over radioactive water at nuke plant, sea contamination. Dostop 21.4.2011 na: http://english.kyodonews.jp/news/2011/03/81375.html
  27. ^ Tepco. Press Release (Mar 15,2011) Damage to the Unit 4 Nuclear Reactor Building at Fukushima Dai-ichi Nuclear Power Station. Dostop 21.4.2011 na: http://www.tepco.co.jp/en/press/corp-com/release/11031504-e.html
  28. ^ CNN. Radiation levels spike at Japanese nuclear plant. Dostop 21.4.2011 na: http://edition.cnn.com/2011/WORLD/asiapcf/03/14/japan.nuclear.reactors/index.html?hpt=T1
  29. ^ Kyodo News. Radiation leak feared at spent fuel pool, water injection ordered. Dostop 21.4.2011 na: http://english.kyodonews.jp/news/2011/03/78352.html
  30. ^ a b c d e f g h Černobilski forum. Chernobyl's Legacy: Health, Environmental and Socio-economic Impacts and Recommendations to the Governments of Belarus, the Russian Federation and Ukraine.
  31. ^ a b c d e f Wikipedia. Chernobyl disaster. Pridobljeno 23.4.2011 s spletne strani: http://en.wikipedia.org/wiki/Chernobyl_disaster.
  32. ^ Wikipedia. RBMK. Pridobljeno 23.4.2011 s spletne strani: http://en.wikipedia.org/wiki/RBMK.
  33. ^ a b c Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo. Černobilska nesreča. Pridobljeno 23.4. 2011 s spletne strani: http://www.icjt.org/aktualno/cernobil.htm.
  34. ^ a b c d e f g h i Stritar A. Černobil: nesreča, posledice in nauki. Ljubljana: Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije, 1996.
  35. ^ Ahčan GU. Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 2007.
  36. ^ Radiation from Chernobyl. Pridobljeno 23.4. 2011 s spletne strani: http://maps.grida.no/go/graphic/radiation-from-chernobyl.
  37. ^ a b RTV SLO. Fukušima – ali ste vedeli? Dostop 21.4.2011 na: http://www.rtvslo.si/blog/doba/fukusima-ali-ste-vedeli/56794
  38. ^ a b c d e f Wikipedia. Radiation effects from Fukushima I nuclear accidents. Dostop 21.4.2011 na: http://en.wikipedia.org/wiki/Radiation_effects_from_Fukushima_I_nuclear_accidents
  39. ^ a b c Singapore business review news. Managing the fallout. The impact of the Fukushima disaster on Japan's food exports. Dostop 21.4.2011 na: http://sbr.com.sg/shipping-marine/news/managing-fallout-impact-fukushima-disaster-japan%E2%80%99s-food-exports
  40. ^ Guardian. Fukushima soil contains plutonium traces, according to Japanese officials. Dostop 21.4.2011 na: http://www.guardian.co.uk/world/2011/mar/29/japan-fukushima-plutonium-traces-soil
  41. ^ CNN Health. Japan's nuclear contamination spreads to more U.S. states. Dostop 21.4.2011 na: http://www.cnn.com/2011/HEALTH/03/28/radiation.us/index.html
  42. ^ DNE. Radioaktivni oblak dosegel Evropo, a ne predstavlja nevarnosti. Dostop 21.4.2011 na: http://dne.enaa.com/E-svet/E-druzba/Radioaktivni-oblak-dosegel-Evropo-a-ne-predstavlja-nevarnosti.html
  43. ^ a b Discovery news. Fukushima: Sea effects likely to be local. Dostop 21.4.2011 na: http://news.discovery.com/earth/japan-seafood-110330.html
  44. ^ World Health Organization. FAQs: Japan nuclear concerns. Dostop 21.4.2011 na http://www.who.int/hac/crises/jpn/faqs/en/index.html
  45. ^ Scientific American. Fukushima Health Risks Scrutinized. Dostop 21.4.2001 na http://www.scientificamerican.com/article.cfm?id=fukushima-health-risks-scrutin
Retrieved from "https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=User:U5K0/sandbox&oldid=522093351"