Slovene dialects: Difference between revisions
Appearance
Content deleted Content added
Move cats/interwikis to correct place (WP ck err 51,52,53) and/or general cleanup using AWB (7731) |
The Prekmurian is older regional literature, in other dialects so to speak are not literary roots: in Pohorje dialect not Bible or not liturgy in laško dialect |
||
Line 47: | Line 47: | ||
*** [[Sevnica|Sevnica-Krško]] subdialect (''sevniško-krški govor'') |
*** [[Sevnica|Sevnica-Krško]] subdialect (''sevniško-krški govor'') |
||
* [[Pannonia]]n dialect group (''panonska narečna skupina''): |
* [[Pannonia]]n dialect group (''panonska narečna skupina''): |
||
** [[Prekmurje dialect]] (''prekmursko narečje'', ''prekmurščina''<ref>Logar, Tine. 1996. ''Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave''. Ljubljana: SAZU, p. 240.</ref>) his special interest, that the regional literature into the Prekmurje rameins after the [[1870s]]<ref>V. Novak: Izbor prekmurskega slovstva, [[Ljubljana]] 1976. 85.-99. p.</ref> and the regional standard was the language of press, publishing and liturgy.<ref>[http://www.uvs.gov.si/fileadmin/uvs.gov.si/pageuploads/zapis_34_posvet.doc 34. posveta predstavnikov verskih skupnosti, ki so prijavile svojo ustanovitev v Republiki Sloveniji]</ref> The literary traditions is oldest in the Prekmurje.<ref>[http://pomurec.pro-ing.si/vsebina/3550/Zinka_Zorko_Prekmurscina_ima_najvec_ohranjenih_starin Zinka Zorko: Prekmurščina ima največ ohranjenih "starin"]</ref> |
|||
** [[Prekmurje dialect]] (''prekmursko narečje'', ''prekmurščina''<ref>Logar, Tine. 1996. ''Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave''. Ljubljana: SAZU, p. 240.</ref>) <!-- – this is the only dialect, wherein today there are modern literary attempts,<ref>[http://www2.arnes.si/~gljvic01/Bostjan/Clanki/prekmurc.htm Boštjan Resinovič: OTROŠTVO ONKRAJ BREGA (Feri Lainšček, Milivoj Miki Roš, Milan Vincetič : Srebrni breg / Srebrni brejg. Zveza Slovencev na Madžarskem, 1995.)]</ref><ref>[http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/stolpec650/clanek/clanek_natisni/?kaj=3&id=2010112005594599 Silva Eőry: Kafka namesto odhoda v disko (vecer.com)]</ref><ref>[http://ramalak.blog.siol.net/2007/12/08/nigdar-ne-bos-znala/ Nigdar neboš znala]</ref> and films.<ref>[http://vetervlaseh.blog.siol.net/2008/03/16/petelinji-zajtrk-epilog/ Petelinji zajtrk-epilog]</ref><ref>[http://www.pomurec.com/vsebina/516/Prekmurski_film_Oca_se_danes_predstavlja_svetovni_javnosti Prekmurski film Oča se danes predstavlja svetovni javnosti (pomurec.com)]</ref><ref>[http://www.pok-muzej-ms.si/?jezik=slo&vsebina=dok&id=432 Biblografija prekmurskih tiskov 1920-1998]</ref><ref>F. Just: Beseda iz Porabja, besede za Porabje, 135.-160. pg. Franc-Franc Murska Sobota 2003. ISBN 961-219-070-4</ref><ref>F. Just: Med verzuško in pesmijo, 26.-53. pg. Franc-Franc Murska Sobota, 2000. ISBN 961-219-025-9</ref><ref>[http://www.nagyvilag-folyoirat.hu/2007-10-ok.pdf Nagy Világ irodalmi folyóirat, 2007. október]</ref><ref>[http://www.google.si/#hl=sl&source=hp&q=prekmurska+nare%C4%8Dna+knji%C5%BEevnost&rlz=1R2GPEA_huHU433&oq=prekmurska+nare%C4%8Dna+knji%C5%BEevnost&aq=f&aqi=&aql=&gs_sm=e&gs_upl=781l9156l0l32l29l1l19l19l0l250l1282l3.3.3&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.&fp=e979dcb52e45f3aa&biw=1259&bih=651 Franci Just: Izdelano v literarnem laboratoriju Ferija Lainščka po postopku duhovno-pesniške arheologije]</ref><ref>Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost : zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja, Murska Sobota, 14. in 15. julij 2003 (Petanjci 2005)</ref><ref>M. Kozar–F. Mukič: Spoznavanje slovenstva, 153.-169. pg. Croatica Budapest, 2002. ISBN 963-9314-34-X</ref> --> |
|||
** [[Slovenske Gorice|Slovenian Hills]] dialect (''goričansko narečje'', ''goričanščina''<ref>Zorko, Zinka. 1994. "Panonska narečja." ''Enciklopedija Slovenija'', vol. 8 (232–233). Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 232.</ref>) |
** [[Slovenske Gorice|Slovenian Hills]] dialect (''goričansko narečje'', ''goričanščina''<ref>Zorko, Zinka. 1994. "Panonska narečja." ''Enciklopedija Slovenija'', vol. 8 (232–233). Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 232.</ref>) |
||
** [[Prlekija]] dialect (''prleško narečje'', ''prleščina''<ref>Rigler, Jakob. 1986. ''Razprave o slovenskem jeziku''. Ljubljana: Slovenska matica, p. 117.</ref>) |
** [[Prlekija]] dialect (''prleško narečje'', ''prleščina''<ref>Rigler, Jakob. 1986. ''Razprave o slovenskem jeziku''. Ljubljana: Slovenska matica, p. 117.</ref>) |
Revision as of 20:05, 28 July 2011
Spoken Slovene has at least 32 main dialects[1] (narečje) and subdialects (govor).
Regional groups
The main regional groups are:
- Upper Carniolan (gorenjsko), spoken in most of Upper Carniola and in Ljubljana;
- Lower Carniolan (dolenjsko), spoken in most of Lower Carniola and in the eastern half of Inner Carniola;
- Styrian (štajersko), spoken in central and eastern Slovenian Styria and in the Lower Sava Valley and Central Sava Valley;
- Pannonian (northeastern, panonsko, severovzhodno), spoken in northeastern Slovenia (Prekmurje, in the eastern areas of Slovenian Styria), and among the Hungarian Slovenes;
- Carinthian (koroško): spoken by Carinthian Slovenes in Austria, in Slovenian Carinthia, and in the northwestern parts of Slovenian Styria along the upper Drava Valley, and in the westernmost areas of Upper Carniola on the border with Italy;
- Littoral (primorsko), spoken in most of the Slovenian Littoral (except for the area around Tolmin and Cerkno, where Rovte dialects are spoken) and in the western part of Inner Carniola; it is also spoken by Slovenes in the Italian provinces of Trieste and Gorizia, and in the mountainous areas of eastern Friuli (Venetian Slovenia and Resia).
- Rovte (rovtarsko), spoken in the mountainous areas of west-central Slovenia, on the border between the Slovenian Littoral, Upper Carniola, and Inner Carniola, in a triangle between the towns of Tolmin, Škofja Loka, and Vrhnika.
Dialects
The following grouping of dialects and subdialects is based on the 1983 map of Slovene dialects by Fran Ramovš, Tine Logar, and Jakob Rigler[2] (from which the first Slovene term listed in parentheses is taken) and other sources.
- Upper Carniolan dialect group (gorenjska narečna skupina):
- Upper Carniolan dialect (gorenjsko narečje, gorenjščina[3])
- Eastern Upper Carniolan subdialect (vzhodnogorenjski govor, vzhodna gorenjščina[4])
- Selca dialect (selško narečje, selščina[5])
- Upper Carniolan dialect (gorenjsko narečje, gorenjščina[3])
- Lower Carniolan dialect group (dolenjska narečna skupina):
- Lower Carniolan dialect (dolenjsko narečje, dolenjščina[6])
- Eastern Lower Carniolan subdialect (vzhodnodolenjski govor, vzhodna dolenjščina[7])
- North White Carniolan dialect (severnobelokranjsko narečje)
- South White Carniolan dialect (južnobelokranjsko narečje, južna belokranjščina[8])
- Kostel dialect (kostelsko narečje, kostelska belokranjščina,[9] kostelščina[10])
- Lower Carniolan dialect (dolenjsko narečje, dolenjščina[6])
- Styrian dialect group (štajerska narečna skupina, štajerščina[11]):
- Central Savinja dialect (srednjesavinjsko narečje)
- Upper Savinja dialect (zgornjesavinjsko narečje, zgornja savinščina[12])
- Solčava subdialect (solčavski govor)
- Central Styrian dialect (srednještajersko narečje, osrednja štajerščina[13])
- South Pohorje dialect (južnopohorsko narečje)
- Kozjak subdialect (kozjaški govor)
- Kozje-Bizeljsko dialect (kozjansko-bizeljsko narečje)
- Lower Sava Valley dialect (posavsko narečje)
- Zagorje-Trbovlje subdialect (zagorsko-trboveljski govor)
- Laško subdialect (laški govor)
- Sevnica-Krško subdialect (sevniško-krški govor)
- Pannonian dialect group (panonska narečna skupina):
- Prekmurje dialect (prekmursko narečje, prekmurščina[14]) his special interest, that the regional literature into the Prekmurje rameins after the 1870s[15] and the regional standard was the language of press, publishing and liturgy.[16] The literary traditions is oldest in the Prekmurje.[17]
- Slovenian Hills dialect (goričansko narečje, goričanščina[18])
- Prlekija dialect (prleško narečje, prleščina[19])
- Haloze dialect (haloško narečje)
- Carinthian dialect group (koroška narečna skupina, koroščina[20]):
- North Pohorje-Remšnik dialect (severnopohorsko-remšniško narečje)
- Mežica dialect (mežiško narečje, mežiščina[21])
- Jaun Valley/Podjunja dialect (podjunsko narečje, podjunščina[22]) (Austria)
- Ebriach/Obirsko dialect (obirsko narečje, obirščina[23]) (Austria)
- Rosental/Rož dialect (rožansko narečje, rožanščina[24]) (Austria)
- Gail Valley/Zilja dialect (ziljsko narečje, ziljščina[25]) (Austria, Italy)
- Kranjska Gora subdialect (kranjskogorski govor)
- Littoral dialect group (primorska narečna skupina):
- Resia(n) dialect (rezijansko narečje, rezijanščina[26]) (Italy)
- Soča dialect (obsoško narečje)
- Torre/Ter Valley dialect (tersko narečje, terščina[27]) (Italy)
- Natisone/Nadiža Valley dialect (nadiško narečje, nadiščina[28]) (Italy)
- Gorizia Hills dialect (briško narečje, briščina[29])
- Karst dialect (kraško narečje, kraščina[30])
- Banjšice subdialect (banjski govor)
- Istrian dialect (istrsko narečje, istrščina[31])
- Rižana subdialect (rižanski govor)
- Šavrini Hills subdialect (šavrinski govor, šavrinščina[32])
- Inner Carniolan dialect (notranjsko narečje, notranjščina[33])
- Ćićarija/Čičarija dialect (čiško narečje)
- Rovte dialect group (rovtarska narečna skupina, rovtarščina[34]):
- Tolmin dialect (tolminsko narečje, tolminščina[35])
- Bača subdialect (baški govor)
- Cerkno dialect (cerkljansko narečje, cerkljanščina[36])
- Poljane dialect (poljansko narečje, poljanščina[37])
- Škofja Loka dialect (škofjeloško narečje, škofjeloščina[38])
- Črni Vrh dialect (črnovrško narečje, črnovrščina[39])
- Horjul dialect (horjulsko narečje, horjulščina[40])
- Tolmin dialect (tolminsko narečje, tolminščina[35])
- mixed Kočevje subdialects (mešani kočevski govori)
The various dialects are so different from each other that a speaker of one dialect may have a very difficult time understanding a speaker of another,[41] particularly if they belong to different regional groups. In such communication, standard Slovene is used per convention.
References
- ^ Marc L. Greenberg: Template:PDF
- ^ Smole, Vera. 1998. "Slovenska narečja". Enciklopedija Slovenije, vol 12. Ljubljana: Mladinska knjiga, pp. 1–5.
- ^ Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 12.
- ^ Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 45.
- ^ Priestly, Tom S. 1984. "O popolni izgubi srednjega spola v selščini: enodobni opis," Slavistišna revija 32: 37-47.
- ^ Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 42.
- ^ Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 42.
- ^ Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 203.
- ^ Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 203.
- ^ Horvat, Sonja. 1994. "Nekaj naglasnih in fonoloških značilnosti slovenskega kostelskega govora." Slavistična revija 42: 305–312, p. 305.
- ^ Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 52.
- ^ Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 52.
- ^ Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 52.
- ^ Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 240.
- ^ V. Novak: Izbor prekmurskega slovstva, Ljubljana 1976. 85.-99. p.
- ^ 34. posveta predstavnikov verskih skupnosti, ki so prijavile svojo ustanovitev v Republiki Sloveniji
- ^ Zinka Zorko: Prekmurščina ima največ ohranjenih "starin"
- ^ Zorko, Zinka. 1994. "Panonska narečja." Enciklopedija Slovenija, vol. 8 (232–233). Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 232.
- ^ Rigler, Jakob. 1986. Razprave o slovenskem jeziku. Ljubljana: Slovenska matica, p. 117.
- ^ Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 71.
- ^ Rigler, Jakob. 1986. Razprave o slovenskem jeziku. Ljubljana: Slovenska matica, p. 155.
- ^ Rigler, Jakob. 1986. Razprave o slovenskem jeziku. Ljubljana: Slovenska matica, p. 177.
- ^ Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 23.
- ^ Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 20.
- ^ Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 20.
- ^ Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 28
- ^ Šekli, Matej. 2004. "Jezik, knjižni jezik, pokrajinski oz. krajevni knjižni jezik: Genetskojezikoslovni in družbenostnojezikoslovni pristop k členjenju jezikovne stvarnosti (na primeru slovenščine)." In Erika Kržišnik (ed.), Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na slovenskem. Členitev jezikovne resničnosti. Ljubljana: Center za slovenistiko, pp. 41-58, p. 52
- ^ Šekli, Matej. 2004. "Jezik, knjižni jezik, pokrajinski oz. krajevni knjižni jezik: Genetskojezikoslovni in družbenostnojezikoslovni pristop k členjenju jezikovne stvarnosti (na primeru slovenščine)." In Erika Kržišnik (ed.), Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na slovenskem. Členitev jezikovne resničnosti. Ljubljana: Center za slovenistiko, pp. 41-58, p. 53
- ^ Rigler, Jakob. 1986. Razprave o slovenskem jeziku. Ljubljana: Slovenska matica, p. 175.
- ^ Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 66.
- ^ Rigler, Jakob. 2001. Zbrani spisi: Jezikovnozgodovinske in dialektološke razprave. Ljubljana: Založba ZRC, p. 232
- ^ Zadravec, Franc. 1997. Slovenski roman dvajsetega stoletja, vol. 1. Murska Sobota: Pomurska založba, p. 350.
- ^ Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 65.
- ^ Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 171.
- ^ Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 39.
- ^ Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 28.
- ^ Rigler, Jakob. 2001. Zbrani spisi: Jezikovnozgodovinske in dialektološke razprave. Ljubljana: Založba ZRC, p. 490, fn. 14.
- ^ Benedik, Francka. 1991. "Redukcija v škofjeloškem narečju." Jezikoslovni zapiski 1: 141-146, p. 141.
- ^ Rigler, Jakob. 2001. Zbrani spisi: Jezikovnozgodovinske in dialektološke razprave. Ljubljana: Založba ZRC, p. 210.
- ^ Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 165.
- ^ Sussex, Roland & Paul V. Cubberley. 2006. The Slavic Languages. Cambridge: Cambridge University Press, p. 502